VKT ali KVT


Na področju uporabe izrazov s področja vedenjskih in kognitivnih terapij obstaja manjša zmeda, ki pa je v resnici le navidezna. KVT (kognitivno-vedenjska terapija) in VKT (vedenjsko-kognitivna terapija) pomenita eno in isto. Medtem, ko izraz »vedenjsko-kognitivna terapija »odslikava bolj zgodovinski vidik nastanka - najprej vedenjske in kasneje kognitivne terapije ter njuno poznejšo integracijo v vedenjsko-kognitivno terapijo, pa izraz »kognitivno-vedenjska terapija« bolj odslikava empirično potrjene teoretične postulate teh terapij.


Mišljenje (torej K kot kognicija) predhodi in vpliva na V (torej vedenje), zato govorimo o kognitivno-vedenjski terapiji. Posamezni terapevti sami sebe imenujejo kognitivni psihoterapevti, vedenjski terapevti, kognitivno-vedenjski terapevti ali pa še kako drugače. Uraden naziv, ki ga strokovnjak pridobi ob zaključenem usposabljanju preko DVKT Slovenije je "Kognitivno-vedenjski/a terapevt/ka".
 
 



 


 

Kratek opis terapij


Za ilustracijo tega, kaj so kognitivne in vedenjske terapije, si lahko preberete spodnje besedilo, ki na kratek, a razumljiv način ilustrira osnovno idejo vedenjskih in kognitivnih terapij (uradno besedilo EABCT).
 
Vedenjske in kognitivne psihoterapije – VKT so psihološki pristopi, ki so zasnovani na znanstvenih dognanjih in so, glede na rezultate raziskav, učinkoviti v tretmaju širokega spektra težav. V VKT klient in terapevt sodelujeta z namenom odkrivanja in razumevanja problemov v luči odnosa med razmišljanjem, čustvi in vedenjem. Običajno je pristop usmerjen v klientove težave »tukaj in zdaj« in se osredotoča na razvijanje skupnega pogleda klienta in terapevta na posameznikove težave. Temu sledi oblikovanje klientu in njegovemu problemu prilagojenih (personaliziranih), časovno omejenih terapevtskih ciljev in strategij, ki se tekom tretmaja nenehno preverjajo (kontinuirano pregledujejo in evalvirajo). Vedenjsko kognitivni terapevti delajo s posamezniki, družinami in skupinami. VKT pristop se lahko uporablja v nudenju pomoči komurkoli, ne glede na sposobnosti, kulturo, raso, spol ali spolno orientacijo.
 
Vedenjsko kognitivni terapevti so običajno strokovnjaki s področja zdravstva - zdravniki in psihologi (op.: v nekaterih državah tudi medicinske sestre, socialni delavci, svetovalci itd.). Medtem ko so zgornji principi skupni vsem vedenjsko-kognitivnim terapevtom, pa lahko posamezni terapevti sami sebe imenujejo kognitivni psihoterapevti, vedenjski psihoterapevti, kognitivno-vedenjski psihoterapevti ali racionalno-vedenjsko-kognitivni terapevti. Različni nazivi običajno izražajo preference in usposobljenost posameznih terapevtov za specifične tehnike. Kognitivni psihoterapevti se osredotočajo na problematične misli, predvidevanja in prepričanja, vedenjski psihoterapevti na vedenje, vedenjsko-kognitivni terapevti in racionalno-vedenjsko kognitivni terapevti pa na kombinacijo tehnik, usmerjenih v delo na mišljenju in vedenju. Običajno vse te pristope poimenujemo vedenjsko-kognitivna terapija – VKT. Bistvo VKT je v tem, da terapevti poskušajo pomagati klientom pri doseganju zaželenih sprememb v razmišljanju, čustvovanju in vedenju.
 
Vedenjske in kognitivne psihoterapije se lahko uporabljajo samostojno ali pa v kombinaciji z zdravili, odvisno od intenzitete in narave določenega klientovega problema.
 
Primer, kako na nas lahko vplivajo naše misli, čustva in vedenje:
 
»Ana je že skoraj zaspala in ko je le uspela dvigniti slušalko, je telefon že prenehal zvoniti. Že nekaj časa je trpela zaradi anksioznosti in depresivnosti. V trenutku ji je na misel prišla njena hči Liza, ki se je nedavno preselila v Maribor. Pomislila je: »Nekaj se je moralo zgoditi Lizi! Klicala je policija, da bi me obvestili, da se je Lizi zgodila huda nesreča!« Začutila je, kako se ji je želodec skrčil in njeno srce je ob misli, da bi se lahko kaj zgodilo Lizi, pričelo udarjati. Njene misli so se nenadzorovano podile po glavi in zbala se je, da bi lahko izgubila razsodnost. Večkrat je poklicala Lizino domačo telefonsko številko, vendar ni bilo odgovora. To je dojela kot še dodaten dokaz, da se je Lizi nekaj zgodilo. Počutila se je tako panično, da je celo noč prebedela, čeprav je vzela dodatna zdravila. Ob razmišljanju o vseh stvareh, ki bi se lahko zgodile Lizi, se je počutila grozno in razmišljala je celo o tem, da bi poklicala mariborsko bolnišnico. Naslednji dan je Ana izvedela, da je Liza preživela noč pri prijateljih in da je z njo vse v redu. Kljub temu je ostala napeta in nemirna ter se ni počutila sposobno za odhod v službo.«


 


 

Področja, kjer se terapije lahko uporabljajo


Opravljene so bile mnoge raziskave o vedenjskih in kognitivnih terapijah, ki so pokazale, da ta oblika psihoterapije daje pomembne rezultate, posebno v primerih naslednjih težav:
 
  • anksioznost in napadi panike;
  • fobije (npr. agorafobija, socialna fobija);
  • sindrom kronične utrujenosti;
  • depresija;
  • obsesivno kompulzivne motnje;
  • motnje prehranjevanja;
  • seksualni in partnerski problemi;
  • problemi pri otrocih in mladostnikih;
  • problemi, izhajajoči iz splošnega zdravstvenega stanja;
  • kronične bolečine;
  • problemi navad, npr. tiki;
  • jeza;
  • problemi z drogami in alkoholom;
  • shizofrenije in druga psihotična stanja;
  • problemi, povezani s težavami v učenju;
  • bipolarna motnja;
  • potravmatska stresna motnja;
  • motnje spanja.



 


 

V vedenjskih in kognitivnih terapijah terapevt in klient delata skupaj v smeri:
  • razvijanja skupnega razumevanja klientovega problema oz. problemov;
  • ugotavljanja, kako le-ti vplivajo na klientovo razmišljanje, vedenje, čustvovanje in vsakdanje funkcioniranje


Na osnovi razumevanja posameznega klientovega problema terapevt in klient skupaj zastavljata cilje in se dogovarjata o načrtu obravnave. Terapija je osredotočena na to, da klientu omogoča ustvarjati rešitve za probleme, ki mu/ji bodo bolj pomagale, kot mu pomagajo trenutne strategije soočanja. V VKT je pogosto vključeno tudi to, da klient med posameznimi seansami preizkuša nove strategije.
 
Pri VKT se s klienti dogovori o številu seans, ki je odvisno od narave in intenzitete klientovega problema. Običajno so seanse tedenske in trajajo eno uro. Skupno število seans je navadno od 10 do 15, v nekaterih primerih pa lahko terapija traja bistveno manj ali pa dlje. Po zaključeni terapiji se klient in terapevt običajno dogovorita za omejeno število naknadnih seans, da bi vzdrževala doseženi napredek.

 



 
   
Izdelava: MMstudio
X zapri Na spletnih straneh drustvo-vkt.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.